V ponedeljek, 15. 6. 2020, je naše devetošolce čakalo še zadnje in zaključno dejanje njihove osnovne šole — valeta. Zaradi trenutnih razmer je bila ta izvedena v nekoliko okrnjeni obliki, saj so poleg učiteljskega zbora bili povabljeni le najožji družinski člani, ravnateljica in županja. Kljub temu so se zelo potrudili in pripravili krasen kratek kulturni program: po uvodnih besedah ravnateljice in županje so se na hitro predstavili in se zahvalili vsakemu učitelju posebej, sledil je ples ča-ča-ča, pri katerem se zaradi varnosti niso držali za roke, ampak so plesali na ustrezni razdalji. Program sta s svojim izjemnim plesom popestrila še Teja Planko in Jure Kozmus, ki sta se v tem letu pridno pripravljala na plesno tekmovanje. Seveda ni manjkalo tudi čudovitega petja devetošolcev. Proti koncu je sledila še uradna podelitev spričeval in priznanj, zahvala razredničarkama, skupno fotografiranje in končni pozdrav – nasvidenje in vse najlepše!

Devetošolci OŠ Lesično so enega izmed svojih zadnjih osnovnošolskih dni preživeli v Olimju na golf igrišču, kjer so se ob športnih aktivnostih spominjali tudi svojih najljubših šolskih spominov in obujali vragolije, ki so jih v teh letih skupaj ušpičili. V ponedeljek pa so se dokončno poslovili z zaključno prireditvijo – valeto. Ta je zaradi ukrepov potekala v nekoliko okrnjeni obliki, a kljub temu predstavlja še zadnji delček v mozaiku spominov,  ki jih bo spremljal celo življenje. V naslednjih vrsticah so strnjeni njihovi vtisi:

TISA POLŠAK:

Iz svojega osnovnošolskega šolanja se mi je najbolj vtisnil v spomin prvi dan prihoda v OŠ Lesično v 1. razredu, ko sem spoznala svojih 9 sošolcev, s katerimi smo se v tem času tudi kdaj skregali, ampak se nato takoj nazaj pobotali. V spominu mi bo za vedno ostalo naše skupno pogosto smejanje in zabavanje, še posebej pa dogodivščine v šoli v naravi v Breženki.

MAJA REBERŠAK:

Moja najljubša dogodivščina v 9-ih letih osnovne šole je bila, ko smo se v 5. razredu z vsemi sošolci skupaj prvič odločili »špricati« pouk. Seveda je sledila kazen, s katero smo se naučili, da se tega ne dala, a kljub temu je to izkušnja, ki si jo bomo delili za vedno.

NIKA POTOČNIK:

Osnovnošolsko šolanje mi bo ostalo v zelo lepem spominu, saj je bilo veliko različnih doživetij. Za vedno si bom zapomnila, ko smo v 1. razredu s sošolci odšli k učiteljici Karolini opazovat koze.

LARA ARZENŠEK: Svoja osnovnošolska leta si bom najbolj zapomnila po predaji ključa, saj smo se ob tem zelo zabavali ter smejali.

ANJA TURK:

V devetih letih osnovnega šolanja se nam je zgodilo veliko zanimivih in tudi manj zanimivih dogodivščin. Za vedno si bom zapomnila, ko sem sošolkam nosila zvezke, torbice in prstane, še posebej pa mi je v spominu ostal dogodek iz šole v naravi, ko sva s sošolko Lili na balkon skrili čokolado, ki je nato zmrznila. Prav tako ne bom nikoli pozabila izleta na Dunaj, kjer smo obiskali tamkajšnji živalski vrt, in izleta v Salzburg v rudnik soli.

ROŽLE CENTRIH:

V teh devetih letih osnovne šole se mi je v spomin najbolj vtisnil dogodek iz živalskega vrta na Dunaju, ko sem s svojo nemščino ponosno naročil vodo, nato pa me je natakarica nadrla. Še danes ne vem, kaj sem naredil narobe.

LILIJANA LESKOVŠEK:

V obdobju osnovnošolskega šolanja sem spoznala najboljše ljudi. Nikoli ne bom pozabila, kako smo se v 4. razredu v šoli v naravi s sošolkami šalile in pred ostalimi govorile drug jezik. Uporabljale smo razne čudne besede, ki niso imele smisla. Seveda so nas vsi čudno opazovali in se nam smejali.

 

NIK GRAČNER:

Najbolj se spomnim trenutka z Dunaja, ko smo odšli v živalski vrt. Tam smo se razdelili v dvojice, bil sem s svojim najboljšim prijateljem. Nekaj časa sva hodila naokrog in si ogledovala živali, potem sva šla v eno izmed tamkajšnjih trgovin. Ko sva želela iti nazaj, sva ugotovila, da ne moreva, saj je bila to enosmerna pot iz živalskega vrta. Morala sva prositi za pomoč, da sva spet našla našo skupino. Uspelo nama je.

TEJA PLANKO:

Osnovnošolsko šolanje si bom zapomnila po različnih dogodkih. Veliko je bilo nepozabnih. Spominjala se bom, kako smo se učiteljici Mileni pritožili, da nismo dovolj časa pisali testa. Seveda neuspešno. V nižjih razredih smo se veliko prepirali za nesmiselne stvari. Nikoli ne bom pozabila šole v naravi, ko sva morali s sošolko Tiso zaradi neprimernega vedenja stopiti na hodnik v samih brisačah, saj sva se malo prej tuširali. Še sedaj vem, da so bili na njih karo vzorci.

ROK LEBIČ:

Osnovno šolo si bom zapomnil po najboljših sošolcih, učiteljih in spominih. Moj najlepši spomin je iz 7. razreda, ko smo si skupaj s sošolcema Rožletom in Nikom namesto želeja naredili frizuro z zobno pasto. Bili smo pravi »frajerji«.

(Skupno 222 obiskov, današnjih obiskov 1)