Slovenija je mozaik neokrnjene narave, razkošne biotske pestrosti in krajinskih posebnosti. 

Naravni parki Slovenije z življenjsko pestrostjo in bogato kulturno dediščino ponujajo veliko zanimivega iz preteklosti in navdušujejo z izzivi prihodnosti.

V Skupnost naravnih parkov Slovenije je povezanih 12 parkov. Le-ti predstavljajo najvrednejše dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti ter posebnih krajinskih lastnosti. Zavarovana območja narave so zavarovana v enem narodnem parku, treh regijskih, 34 krajinskih parkih, 66 naravnih rezervatih in preko 1200 naravnih spomenikih, ki skupaj obsegajo 13 % slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še 2 geoparka, nekaj botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave.

Šestošolci so se pridružili spoznavanju zanimivosti slovenskih naravnih parkov v obliki zabavnih izzivov in nalog.

1. sklop vprašanj se je nanašal na Kozjanski regijski park, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Goričko in Krajinski park Kolpa. Visokodebelni travniški sadovnjaki so v ponos kozjanskemu parku in Krajinskemu parku Goričko. V obeh parkih veliko pozornosti in dela namenjajo travnikom ter njihovim prebivalcem. Mejna reka Kolpa je osrednji biser Krajinskega parka Kolpa. K prepoznavnosti prispeva še bogata kulturna dediščina. V Krajinskem parku Strunjan so se učenci približali sredozemski kulturni krajini. Najbolj prepoznaven je Strunjanski klif, ki ponuja spoznavanje geologije. Z reševanjem 1. slopa vprašanj so učenci skočili tudi v morje.

V 2. sklopu so naloge pripravili v šestih parkih. V Krajinskem parku Ljubljansko barje so se učenci srečali s starodavnimi prebivalci mokrišč. Pot so nadaljevali do Krasa in spoznali kraške pojave in seveda eno najlepših jam na svetu v Parku Škocjanske jame. Osrednja točka Notranjskega regijskega parka, Cerkniško jezero ter 17 presihajočih jezer Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, so jih navdušili z bogastvom živalskega in rastlinskega sveta. Raziskovanje so nadaljevali ob morju in spoznali ptice in druge prebivalce morskih življenjskih okolij, katere lahko opazujejo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Kako »raste« sol, so spoznali pri raziskovanju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

In kaj nas čaka v 3. sklopu?

V tretjem, zaključnem sklopu so se učenci seznanili z dvema naravnima parkoma alpskega sveta. Raziskovanje so začeli v Julijskih Alpah, v Triglavskem narodnem parku, ki je bil ustanovljen leta 1981. Osnovni cilj in namen TNP je ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanje avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti neživega sveta. Raziskovanje so nadaljevali v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer bodo spoznali zanimivosti iz živalskega in rastlinskega sveta Logarske doline.

Več o naravnih parkih v Sloveniji pa si lahko preberete na spletni povezavi:   https://www.naravniparkislovenije.si/

 

Mentorica: Lidija Kotnik Klaužer